Lokacija Pokrajinskega arhiva Maribor--
KONTAKTI
Novo v arhivu


Mednarodna konferenca Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja tudi v letu 2013 predstavlja strokovnjake s področja arhivistike, dokumentologije, upravljanja z gradivom in vse, ki se tako ali drugače ukvarjajo z arhivistiko in upravljanjem z dokumentarnim in arhivskim gradivom ter želijo slediti novostim na tem znanstvenem in strokovnem področju. 

 

 

Na letošnji konferenci vam bodo svoje znanje posredovali predavatelji iz Slovenije in tujine (Francije, Švice, Italije, Slovaške, Avstrije, Nemčije, Združenih držav Amerike, Romunije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Kosova in Črne gore).

 

 

Zanimiva predavanja, ki prinašajo obilo koristnih informacij tako ustvarjalcem arhivskega in dokumentarnega gradiva kot tudi arhivskim strokovnim delavcem, bodo potekala od 10. do 12. aprila 2013 v dvoranah Hotela Radin.

 

Vabilo s programom konference

 Prijavnica za hotel

 



Pristojno območje


Pokrajinski arhiv izvaja svoje poslanstvo na območju upravnih enot: Dravograd, Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Pesnica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ruše, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica.

Naloge arhiva


Arhivske strokovne aktivnosti vključujejo obdelavo, varovanje in hranjenje ter posredovanje vsebin arhivskega gradiva. Posebno pozornosti posvečamo različnim raziskavam s področja arhivistike, zgodovinopisja, dokumentalistike in drugih družboslovnih ved, evidentiranju arhivskega gradiva doma in v tujini ter izobraževanju in osveščanju javnosti s posebnim poudarkom na varovanju in ohranjanju arhivskega gradiva.

Vsebine in oblike arhivskih dokumentov predstavljamo širši publiki tako, da:

omogočamo neposredno študijsko in raziskovalno delo v arhivski čitalnici,
posredujemo prepise ali kopije originalnih dokumentov,
organiziramo razstave arhivskega gradiva v lastnih razstavnih prostorih ali drugod,
izvajamo izobraževalne tečaje in predavanja v okviru posebnih izobraževalnih ur za šoloobvezno mladino, dijake, študente in druge obiskovalce.
Uporaba arhivskega gradiva za upravne in poslovne namene


V arhivu izdajamo potrdila ali overjene prepise oz. kopije ohranjenih arhivskih dokumentov s področij:

 

izobraževanja (zaključna spričevala, potrdila: o opravljenih strokovnih in drugih izpitih, doseženi šolski izobrazbi, itd.),
premoženjsko pravnih zadev (denacionalizacijski postopki, vojna škoda, zadeve v zvezi z nepremičninami itd.),
drugih zahtevkov, ki jih posamezniki ali institucije potrebujejo pri svojem delu v skladu s pozitivno zakonodajo.

 

Prosilci morajo zahtevke posredovati v pisni obliki in to osebno ali po pooblaščencu v sprejemni pisarni, po pošti, po telefaksu ali e-pošti.

 

Pri oblikovanju zahtevkov je potrebno natančno opredeliti podatke o iskani dokumentaciji kot npr. datum (leto) izdaje, naziv organa, ki je izdal ali sprejel dokument, natančne osebne podatke, ki so bili veljavni v času nastanka dokumenta in podobno.

Uporaba arhivskega gradiva za znanstvenoraziskovalne namene


To omogočamo izključno v čitalnici arhiva. Uporabniki morajo svoje raziskave predhodno najaviti po telefonu, pošti, e-pošti, telefaksu ali osebno v čitalnici arhiva.

 

Raziskovalcem je na voljo specialna knjižnica z več kot 15.000 inventariziranimi enotami s področja narodne, regionalne in lokalne zgodovine, arhivistike in drugih zgodovinskih pomožnih ved.

 

Knjižnični katalog je javno dostopen preko slovenskega knjižničnega sistema COBISS.

 

Uporabnikom nudimo fotokopiranje, na voljo pa imajo še mikrofilmski čitalec-tiskalnik in dostop do spletnih strani.

Arhivski fondi in zbirke


V Pokrajinskem arhivu Maribor hranimo:

 

pergamentne listine, ki so nastale med leti 1246 in 1865;
tematsko zaokrožene zbirke arhivskih dokumentov;
dokumente zemljiških posesti in veleposesti od 15. stol. ter samostanskih redovnih skupnosti od 17. stol.;
arhivsko gradivo upravnih uradov, sodišč, podjetij, denarnih ustanov, združenj, društev in institucij od srede 19. stol.;
iz obdobja po II. svetovni vojni arhivsko gradivo okrožnih, okrajnih, občinskih, mestnih in krajevnih ljudskih odborov in drugih političnih, upravnih in sodnih organizacij oz. ustanov;
osebne fonde in zbirke zgodovinarjev z območja Slovenske Štajerske, znanstvenikov, politikov, pisateljev, skladateljev in drugih. Več...
Iz preteklosti arhivske dejavnosti v Mariboru


Tradicija zbiranja, ohranjanja in varovanja arhivskega gradiva na območju Pokrajinskega arhiva Maribor, je mnogo starejša kot sama institucija.

Na ožjem mariborskem območju lahko skrbi za pisano besedo sledimo v daljno leto 1164. Listina iz tega časa izpričuje najstarejšo omembo mariborskega gradu, hkrati pa je to najstarejši ohranjeni pisni dokument, ki je nastal na našem območju.

 

V Mariboru je arhivska dejavnost (v ožjem pomenu besede) dobila potrebno osnovo šele sredi 19. stoletja. To se je zgodilo s preselitvijo Lavantinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor. Takrat so med drugim k nam preselili tudi staro, bogato in za širši prostor pomembno arhivsko gradivo.

Konkretne potrebe in želje po ohranjanju kulturne dediščine, s posebnim poudarkom na arhivalijah, pa je nato mogoče slediti s kratko epizodo Lavantinskega škofijskega muzeja, ki je bil ustanovljen leta 1896 ter leta 1902 ustanovljenega nemškega Muzejskega društva.

 

Leta 1903 so slovenski izobraženci v Mariboru ustanovili Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko. V tem okviru so začeli zbirati arhivsko gradivo privatne provenience - predvsem zapuščine štajerskih kulturnih delavcev. Leta 1909 so sklenili, da bodo arhivsko gradivo tudi publicirali.

 

Ideja o ustanovitvi javnega arhiva v Mariboru se je pojavila že v začetku 20. stoletja. Formalno so jo uresničili šele leta 1933, ko so sprejeli Poslovnik Banovinskega arhiva v Mariboru in s tem ustanovili mariborsko arhivsko institucijo. Delovno območje Banovinskega arhiva je po takratnem poslovniku obsegalo vso bivšo slovensko Štajersko, jugoslovanski del Koroške in Prekmurje.

 

Leta 1941, ko je arhiv prenehal obstajati kot samostojna ustanova, so ga kot oddelek priključili mariborskemu muzeju. Njegove strokovne aktivnosti pa so skoraj ugasnile.

 

Kot samostojna arhivska kulturna ustanova je bil arhiv obnovljen šele v začetku l. 1952 z nazivom Državni arhiv LRS - podružnica Maribor. Leta 1963, je mariborski arhiv s statutom dobil svoj današnji naziv: Pokrajinski arhiv Maribor in še danes pristojno območje.