Lokacija Pokrajinskega arhiva Maribor--
KONTAKTI
Dostopnost vsebin:


Publikacija je dostopna na knjižnih policah knjižnic v sistemu:

 .

 

 

 

Ukinitveni komisar za društva, organizacije in združenja na Spodnjem Štajerskem



 

(Der Stillhalterkommisar für Vereine, Organisationen und Verbände in der Untersteiermark)

 

Že v prvih dneh okupacije aprila 1941 je šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko dr. Uiberreither v posebni odredbi imenoval ukinitvenega komisarja za društva, organizacije in združenja na Spodnjem Štajerskem. Odredba šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko z dne 24. aprila 1941 se glasi:

- Za vsa društva organizacije in združenja na Spodnjem Štajerskem se imenuje ukinitveni komisar.

- Vsa društva, organizacije in združenja na Spodnjem Štajerskem morajo takoj prenehati s svojo dejavnostjo, razen v primerih, ko ukinitveni komisar ne odredi drugače. Izjeme so dovoljene pod določenimi pogoji.

- Ukinitveni komisar je pooblaščen za ukinitev vseh društev, organizacij in združenj na Spodnjem Štajerskem.

- Odredba se nanaša na vsa društva, organizacije in združenja, ki imajo status pravne osebe, pa tudi na tista, ki nimajo takšnega statusa ter na vse ustanove, fonde in ostale podobne organizacije.

- Ukrepe, ki izhajajo iz odredbe, izvaja izključno ukinitveni komisar. Posebej je pooblaščen za sprejemanje odločitev v zvezi s premoženjem ukinjenih društev, organizacij in združenj.

- Določila in pravila društev, organizacij in združenj ne morejo preklicati pooblastil, ki jih ima ukinitveni komisar na podlagi te odredbe. To velja posebej glede njegove pristojnosti razpolaganja s premoženjem.

- Ukinitveni komisar je pooblaščen za preklic vsakršnih pogodbenih razmerij, v katerih sodelujejo društva, organizacije in združenja.

- Odločbe ukinitvenega komisarja ne zahtevajo pojasnil in so nedotakljive.

 

- V zvezi z odločbami ukinitvenega komisarja ni mogoče zahtevati odškodnine.

 

- Ukinitveni komisar je pooblaščen za izdajo zemljiškoknjižnih potrdil.

 

- Za ukrepe, ki izhajajo iz izvajanja odločb ukinitvenega komisarja, se ne plačujejo davki ali druge pristojbine.

- Vsi uradi na Spodnjem Štajerskem se obvezujejo prijaviti in izročiti premoženje, ki je bilo zaplenjeno društvom, organizacijam in združenjem, ukinitvenemu komisarju, ter mu nuditi pravno in upravno pomoč.

 

S posebnim odlokom je dr. Uiberreither še istega dne imenoval za ukinitvenega komisarja pokrajinskega blagajnika NSDAP za Štajersko Maxa Hrubyja iz Gradca. Hruby je že nekaj dni pred imenovanjem izdal smernice za politične komisarje. Naročil je, da naj takoj imenujejo pooblaščence ukinitvenega komisarja. Pooblaščenci naj bi bili folksdojčerji. Prepisati bi morali register društev in organizacij in ga takoj poslati v pregled ukinitvenemu komisarju. Zaključili naj bi tudi zemljiško knjigo in zaprli denarne ustanove za društva in organizacije. Naročil je še, da naj politični komisarji takoj zaplenijo premoženje društev in organizacij, v njihova poslopja pa naj ne bi vselili nikogar, saj so bili ti objekti predvideni za urade Štajerske domovinske zveze. Za območje okrajnega glavarstva Maribor je politični komisar Fritz Knaus že 24. aprila imenoval dva pooblaščenca ukinitvenega komisarja. To sta bila višji sodni uradnik Matthäus Gröblacher iz Beljaka in domači Nemec Hugo Wallner iz Maribora. Iz ohranjenega gradiva ukinitvenega komisarja ni mogoče natančneje rekonstruirati poteka razpuščanja društev in organizacij ter plenjenja njihovega premoženja. Znano je le, da je Hruby zaradi boljše kontrole nad izvajanjem smernic postavil še posebne opolnomočence za začasno upravljanje premoženja nekaterih kategorij društev in organizacij.

 

Prvo društvo, in sicer Katoliško žensko društvo na Ptuju, je bilo ukinjeno že 25. septembra 1941, zadnje pa 15. novembra 1944, in sicer je bil to Podmladek društva Rdečega križa v Mariboru. Velika večina društev, organizacij in združenj je bila ukinjena v letih 1941 in 1942.

 

Proces formalnega ukinjanja in razpuščanja društev je tekel zelo počasi in postopoma. Vzrokov za to je bilo več. Prepisi registrov društev in organizacij, ki so jih pooblaščenci pošiljali ukinitvenemu komisarju, so prihajali z zamudo, ker so bili seznami članov in funkcionarjev mnogih društev uničeni ali skriti. Številni društveni funkcionarji pa so bili že na začetku okupacije zaprti ali pa kasneje deportirani.

 

Vsi ukinitveni dosjeji so označeni z zaporednimi številkami ukinitve, registrskimi številkami, ter z oznakami referata in področja. Zaradi nepopolnosti ohranjenega gradiva ter neobstoja spremljajočih dokumentov in zapisov, ki bi lahko natančneje pojasnili postopek in vrstni red ukinjanja, se ne da razbrati pomena registrskih številk, prav tako pa tudi ne vloge ostalih oznak. Za prva leta delovanja ukinitvenega komisarja za društva, organizacije in združenja so sicer ohranjeni popolni poimenski seznami na področju Spodnje Štajerske ukinjenih društev, vendar tudi na podlagi le-teh ni mogoče podrobno rekonstruirati procesa ukinjanja. Objavljeni so v Objavah /Bekanntmachungen/ ukinitvenega komisarja. Izšlo je dvanajst številk, prva 15. oktobra 1941, zadnja pa 5. maja 1943. Ukinjena društva, zabeležena v zadnji številki Objav, ki še prinaša sezname ukinjenih društev, segajo le do zaporedne številke 3358. Pod to je vodeno Muzejsko društvo na Ptuju. Iz ohranjenih ukinitvenih dosjejev v fondu pa je mogoče razbrati, da to ni bilo zadnje ukinjeno društvo na Spodnjem Štajerskem. Dosjeji v fondu ukinitvenega komisarja sežejo namreč vse do številke 3536, in sicer je pod to številko zapisan Podmladek društva Rdečega križa Maribor. Ohranjen je še del spisov, v katerih ni niti odredbe o ukinitvi niti zaporedne številke, pač pa je zabeležena le registrska številka. Teh je enaindevetdeset. Če prištejemo še te dosjeje, presega skupno število ukinjenih društev številko 3600. Od skupnega števila v Objavah objavljenih ukinjenih društev moramo sicer odšteti še manjše število društev, ki so bila na novo ustanovljena, so pa kljub temu vključena med ukinitvene dosjeje. Mnoga društva so bila le formalno ukinjena, saj so bila kasneje preimenovana in priključena zvezam društev, s sedežem v Gradcu ali Berlinu.

 

Fond ukinitvenega komisarja žal ni popoln. Manjka kar lepo število ukinitvenih dosjejev. Zaradi popolnega pregleda in izpopolnitve seznama ukinjenih društev na Spodnjem Štajerskem smo popisu dokumentov priložili še seznam ukinjenih društev z zaporednimi številkami – kot so navedeni v Objavah. Za ta sicer vemo, da so bila ukinjena, ni se pa ohranilo njihovo gradivo. Teh društev je 661. Kljub vsemu nam ni uspelo sestaviti povsem natančnega poimenskega seznama ukinjenih društev, saj se nikakor ne da ugotoviti, katera društva manjkajo med zaporednima številkama 3358 in 3536; torej med tistimi društvi, ki niso objavljena v Objavah. Prav tako ne vemo, ali je bilo društvo pod številko 3536 res ukinjeno zadnje.

 

Kot že rečeno, se iz ohranjenega gradiva ne da z gotovostjo razbrati po kakšnem sistemu, oziroma doslednem vrstnem redu, so bila društva ukinjena. Potek ukinjanja ne kaže krajevnega ali področnega principa, pa tudi ne ukinitve po posameznih vrstah ali dejavnostih društev. Kljub temu pa lahko z večjimi ali manjšimi odstopanji na podlagi Objav in ohranjenih spisov le ugotovimo, katera društva prevladujejo v določenih obdobjih ali sklopih ukinjanja. Te lahko glede na razvrstitev v Objavah razdelimo na osem časovnih enot. Opozoriti moramo, da datum ukinitve v Objavah ne predstavlja vedno resničnega datuma prenehanja, saj je bil ukinitveni odlok pogosto sprejet že pred samo uradno objavo.

 

V prvem obdobju ukinjanja so prevladovala različna fantovska in dekliška društva, tako cerkvena kot posvetna, društva, povezana z naravo (gozdovniške lige), društva za samopomoč in cerkvene organizacije (Vincencijeve konference, Marijine družbe).

 

Drugo obdobje zaznamujejo fantovska in kmečka društva (krajevne kmečke zveze) ter strelska, športna (kolesarska) in planinska društva, katoliška kulturna društva, cerkvene bratovščine, društva sv. Cirila in Metoda ter izobraževalna združenja.

 

Nato so bila ukinjena predvsem pevska, glasbena in tamburaška društva, kulturna društva, katoliška kulturna društva, taborniška društva, kmečka društva (krajevne kmečke zveze) ter Ciril-Metodova društva. V tem obdobju izstopajo krajevna gasilska društva. Ta so na sploh najbolj pogosta in so delovala v še tako majhnih krajih.

 

V naslednjem obdobju je bilo med ukinjenimi društvi največ bralnih društev in narodnoobrambnih organizacij (narodne »odbrane«, Maistrovi borci, jadranske straže, jugoslovansko-bolgarske in jugoslovanske-češkoslovaške lige, zveze bojevnikov in vojakov, Jugoslovanska radikalna zajednica). Ponovno se pojavljajo gasilska društva ter podružnice društva Rdečega križa. Zasledimo še združenja absolventov kmetijskih in nekaterih drugih šol.

 

Pri nadaljnjem ukinjanju so prevladovala sokolska in cerkvena društva (Marijine kongregacije, tretji red, društva za gradnjo cerkva, kola jugoslovanskih sester), nacionalna strokovna združenja, podporna društva za šolarje in dijake, dijaške kuhinje ter učiteljska in železničarska društva, pa tudi organizacije hišnih posestnikov.

 

V naslednji številki Objav je največje število ukinjenih društev kmetijske narave (podružnice sadjarskih in vrtnarskih društev, vinogradniška, ribolovna, selekcijska in vzrejna društva, čebelarska in hmeljarska združenja, društva za vzrejo malih živali) ter sokolskih društev.

 

V zadnjih dveh obdobjih prevladujejo strokovne zveze in organizacije (viničarjev, lesnih delavcev, privatnih nameščencev, rudarjev, trgovcev, gostilničarjev, obrtnikov različnih strok), društva starih vojakov in invalidov, tujsko-prometna in lovska društva. Sledijo jim privatne ustanove in podporni fondi za revne in uboge, krajevne skupine švabsko-nemškega kulturbunda, protituberkulozne lige, nekatera kulturna društva ter različna cerkvena društva in združenja.

 

Med društvi, združenji in organizacijami, ki niso objavljena v Objavah in za katera velja, da so bila ukinjena večinoma pozneje, torej šele v letih 1943 ali 1944, so v večini zadruge različnih tipov in namenov (živinorejske, agrarne, stavbne, obrtne, gospodarske, nabavno-prodajne, obrtne) ter privatni zavodi in organizacije.

 

Povzamemo lahko, da so bila v prvi fazi ukinjena predvsem kulturna, politična, izobraževalna in športna društva. Torej tista, ki so poudarjala krepitev narodne pripadnosti in zavesti, ter so bila kot taka za okupatorja najbolj nesprejemljiva in nevarna. V drugem delu sledijo bolj ali manj strokovna in poklicna združenja, kmetijske podružnice, društva za pomoč revnim ter zadruge in različni zavodi.

 

Zanimiva je še ugotovitev, da manjkajo v fondu večinoma spisi krajevnih kmečkih zvez, železničarskih in učiteljskih društev. Prav tako ni ohranjeno gradivo konjerejskih in vinogradniških društev ter tudi hmeljarskih in selekcijskih društev za različne pasme goveda.

 

Nekatera društva so bila le formalno ukinjena - izgubila so status pravne osebe – preimenovana, ali pa so bila ponovno ustanovljena in podvržena zvezam društev. V to skupino spadajo predvsem društva s področja kmetijskih in gospodarskih dejavnosti. Podružnice sadjarskih in vrtnarskih društev ter konjerejska, vinogradniška in hmeljarska društva so bila postavljena pod nadzorstvo deželne kmečke zveze za Süd Mark v Gradcu. Morala so prevzeti njena pravila in imenovati vodstvo v dogovoru s Štajersko domovinsko zvezo. Društva za vzrejo malih živali so bila podrejena Združenju rejcev malih živali nemškega rajha v Berlinu. Na novo so bila ustanovljena nekatera železničarska društva, predvsem v Mariboru, planinski društvi v Mariboru in Celju, Centralna kuhinja v Mariboru, Konjerejsko društvo za okrožje Celje, Tovarištvo štajerskih umetnikov in ljubiteljev umetnosti pa je bilo ustanovljeno kot podružnica društva v Gradcu.

 

Ukinitveni komisar je določil, komu pripade premično in nepremično premoženje ukinjenega društva ali organizacije. V največ primerih je bilo namenjeno za tako imenovano »izgradnjo« Spodnje Štajerske in ga je prevzela pokrajinska blagajna NSDAP v Gradcu. V primeru ukinjenih gasilskih društev so premoženje večinoma prevzele občine, v katerih je društvo delovalo. Uporabiti so ga pa smele izključno za gasilske namene in protipožarne ukrepe. Podobno se je dogodilo tudi s premoženjem tujsko-prometnih društev ter z lastnino različnih ustanov in večine fondov za revne in uboge. Ta je prav tako prešla na pristojne občine. Premoženja nekaterih dobrodelnih ustanov so bila prenesena na NSDAP, in sicer dodeljena uradu za socialno skrbstvo za štajersko okrožje. Premoženje ukinjenih društev Rdečega križa je bilo namenjeno potrebam nemškega Rdečega križa na Spodnjem Štajerskem. V več primerih so imetje prevzele tudi različne nemške gospodarske organizacije in delovno-politični urad pri zveznem vodstvu Štajerske domovinske zveze v Mariboru. Lastniško pravico nad nepremičninami ukinjenih sokolskih društev je tako v celoti prevzela Štajerska domovinska zveza, prav tako je nanjo prešlo še premoženje ukinjenih društev švabsko-nemškega kulturbunda, večinoma namenjeno vzpostavitvi fonda za oskrbo ostarelih borcev za nemško narodnost. Zvezna štajerska štipendijska ustanova za srednje in višješolce v Gradcu je prevzela imetje nekaterih ustanov za šolarje in dijake (Rapočeva ustanova za višješolce v Mariboru in Šoštanju), premoženje nekaterih združenj obrtnikov in lovskih ter njim sorodnih društev pa Gospodarska zbornica za Süd Mark - oddelek za obrt v Mariboru oziroma Lovska zveza nemškega rajha v Berlinu.

 

Fond Ukinitveni komisar za društva, organizacije in združenja na Spodnjem Štajerskem šteje 144 arhivskih škatel in del gradiva, ki je fondu priključeno. To so predvsem različne knjige in zvezki (zapisniki sestankov, blagajniške knjige, delovodniki, imeniki članov), ki pripadajo ukinjenim društvom in so bili prevzeti skupaj s fondom ukinitvenega komisarja. Ohranjeno gradivo sodi v čas med letoma 1888 in 1944, osnovni del fonda - to je spisi, ki so nastali ob ukinitvi - pa izvira iz obdobja med letoma 1941 in 1944.

 

Večino fonda zasedajo ukinitveni dosjeji. Vsak je sestavljen iz odredbe ukinitvenega komisarja, s katero je bilo društvo formalno ukinjeno in je prenehalo delovati. Odredba je ponavadi izdana v več izvodih, namenjenih v vednost različnim institucijam. Priložen ji je poseben obrazec, to je vprašalnik, na katerega so morali društveni funkcionarji vpisati natančne podatke o društvih. Velikokrat mu je dodan še dodatni zahtevek za popis premoženja, ki pa je veliki večini primerov ostal prazen – neizpolnjen. Za raziskovanje in poznavanje društvenega življenja je najzanimivejši vprašalnik, saj vsebuje največ podatkov o delu in organiziranosti društva. Na žalost pa tudi tukaj pogosto naletimo na neizpolnjene rubrike ali celo prazne vprašalnike. Mnogi ukinitveni dosjeji vsebujejo še korespondenco z ukinitvenim komisarjem ali njegovim pooblaščencem, predvsem glede premoženja, zemljiškoknjižne izpiske in blagajniška potrdila o prenosu premoženja. Veliko vrednost imajo ohranjena pravila, statuti ali imeniki članov, v kolikor so le-ti priloženi ukinitvenemu spisu. Nekateri vprašalniki so izpolnjeni v slovenskem, drugi pa v nemškem jeziku.

 

Vprašalnik sestavlja deset rubrik in še poseben del, ki se nanaša izključno na opis premoženja in lastnine društev. V uvodnem delu naj bi predstavniki društev vpisati točno oznako društva, združenja ali zavoda, točen naslov in pristojno okrajno glavarstvo. Nato sledijo podatki o namenu oziroma dejavnosti društva ter ime krovne organizacije ali zveze društev, kateri je ukinjeno društvo pripadalo. V rubriki o pravnem statusu in načinu ustanovitve so navedeni podatki o tem, ali je bilo društvo registrirano ali pa je bilo morda podružnica brez statusa pravne osebe. V ta sklop sodijo še informacije, na podlagi katerega zakona je bilo društvo ustanovljeno, kje je registrirano in kdo je odobril obstoj društva (navedba urada, številka akta in datum odobritve). Podatkom o organiziranosti društva sledijo rubrike o članih; treba je bilo navesti število članov, imena in naslove funkcionarjev (vodje, tajnika in blagajnika). Za okupacijske oblasti so bile še posebej pomembne informacije o obstoječem društvenem premoženju. Društveni funkcionarji so morali odgovoriti na vprašanja o morebitnem bančnem predalu društva in o tem, ali je bilo premoženje zaseženo in odpeljano z območja Spodnje Štajerske, oziroma ali ima društvo terjatve oziroma dobropise imetja pri kakršnikoli organizaciji izven področja Spodnje Štajerske.

 

Drugi del obrazca je namenjen poglobljenim podatkom o premoženju in posesti nepremičnin. V obrazec je bilo treba vnesti stanje blagajne in stanje bančnih oziroma poštnih računov. Nacistične funkcionarje je zanimalo, ali ima društvo kakšne vrednostne papirje in terjatve v obliki zavarovanih in nezavarovanih posojil in predujmov, ter ali ima društvo kakršnokoli blago, naprave, zemljišče, solastništvo, hipotekarne terjatve oziroma kakšno drugo imetje. Podatki o dolgovih, poroštvih in jamstvih zaključujejo vprašalnik skupaj z izračunom o skupnem premoženju, ocenjenem v dinarjih.

 

Iz večine izpolnjenih obrazcev je razvidno, da so ukinjena društva, organizacije in združenja na Spodnjem Štajerskem v glavnem posedovala le skromno premoženje v lastni blagajni in različno društveno opremo. Le za sokolska društva lahko rečemo, da so imela v lasti manjša zemljišča in ostala premoženja, predvsem manjši inventar.

 

Drugi del fonda ukinitvenega komisarja predstavljajo spisi, ki ne vsebujejo niti odredbe o ukinitvi niti vprašalnika. Te smo razvrstili v posebno skupino.

 

V fondu so še obsežni seznami hranilnic in posojilnic, razvrščeni po posameznih krajih, ter seznami vlog društev, ki so bile preklicane. Manjši del sestavljajo različni seznami denarnih vlog, knjižic, tekočih računov, blagajniških izpiskov, dopisi v zvezi s premoženjem ter popisi zaplemb za konjiški, ljutomerski, slovenjgraški, brežiški okraj ter za celjsko okrožje. Zanimivi, vendar pomanjkljivi, so popisi zaseženega premoženja pri duhovščini v Mariboru in okolici. Fond zaključujejo knjige in zvezki predvojnih društev.

 

Jure Maček, višji arhivist